Friday, 20 July 2007
Monday, 1 January 2007
Subscribe to:
Comments (Atom)
Maribor s pogleda ptice, avio posnetki Maribora
Branimirja Ritonjo poznamo kot izvrstnega fotografa in zavzetega organizatorja, ki že nekaj let vodi Fotogalerijo Stolp v Mariboru.
V zadnjem obdobju lahko sledimo njegovim serijam in fotografskim instalacijam, kot so XPAN iz leta 2001, Sin Salida - Brez izhoda iz leta 2003,
Vse omenjeno velja tudi za pričujočo serijo Bratislava, nastalo leta 2005 med študijskim bivanjem v Bratislavi. Motive je Branimir "nabiral med sprehajanjem" in spoznavanjem mesta. Za ogled si moramo vzeti nekoliko več časa. Pogosto se moramo vprašati, kdo je na fotografiji in kaj oseba sploh počne ... da se razkrije nezdružljivost podob in okolja. Napetost med svetovi avtor doseže na pomenski ravni, kot je zelo očitno na fotografiji, kjer reklamni pano pokaže nov povsem bleščeč avto, ki ga primerja z okoljem, odpadom gum. Na drugi fotografiji avtor primera izložbo trgovine in človeka vsakdanjika, ki obrača pogled v nas, pri čem postane povsem jasno, da v trgovino kot kupec ne bo nikoli vstopil. Spet naslednjič pa se pomeni skrivajo v soočanju praznih stopnic, zarjavelih ključavnicah in modernih stavbah v bližini. Fotografija je pogosto razdeljena tudi s pomočjo likovnih sredstev, ustvarijo se napetosti med svetlimi in temnimi površinami, praznino in strukturo.
Branimirja Ritonjo privlačijo vzorci, njihovo razvrščanje, poigravanje z našim pogledom; poglejmo bogate strukture sten, ograje, električne napeljave, stebre, ki jih avtor spreminja v likovne elemente ... Serija je zanimiva tudi zaradi panoramskega fotoaparata. V sodobnosti aktualen pristop, ki zaobjame širši pogled, kot ga lahko vidimo s prostim očesom, pa je fotografu tokrat omogočil tudi nekaj povsem nepričakovanega - veliko bolj neposreden stik s portretiranci. Ti se ob pogledu na dokaj neprofesionalni videz fotoaparata niso počutili ogroženo in so vzpostavili spontan stik s fotografom, kar je danes že velika redkost.
Po eni plati se skozi serijo jasno kaže avtorjev intimen pogled, zato je skorajda vseeno, katero mesto je pred nami: v zadnjem času ga privlačijo zapuščeni predeli, malenkosti, obrobje ... Vendar je serija tudi potopis. Tokrat dvojnosti, ki ga privlačijo, ni podprl z izborom fotografskega papirja. Ker sicer tonsko izjemno bogat papir nima čiste beline in ne ponuja kontrastnosti, prevladuje sivina, ki določa celoto. Ker pa imamo pred seboj konkretno mesto, sklenimo: Bratislava je siva, kljub prenovljenemu centru ni slišati smeha in ni videti sonca.